SPLOŠNO O LJUDSKI OBVEZNICI
 

1.    Kaj so obveznice za fizične osebe oziroma tako imenovane ljudske obveznice? Komu in čemu so namenjene? 
Ljudske obveznice so državni dolžniški vrednostni papir. Namenjene so fizičnim osebam. Vlagatelj z nakupom državi posodi denar, ki ga dobi nazaj ob dospetju obveznice. V vmesnem času pa je vlagatelj upravičen do zagotovljenih obresti. 
Čeprav lahko fizične osebe načeloma kupijo vse vrste obveznic, je zaradi zakonitosti trga obveznic oziroma načina izdaje obveznic v primarni izdaji to v praksi težje izvedljivo. Postopek izdaje, vpisa in trgovanja z ljudskimi obveznicami pa je prilagojen fizičnim osebam.

2.    Kdo lahko kupi ljudsko obveznico? 
Obveznico lahko neposredno vpišejo in vplačajo polnoletne fizične osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. 
Kasneje, ko bodo obveznice uvrščene v trgovanje na Ljubljanski borzi, bodo prosto prenosljive in jih bo lahko kupil kdorkoli, ne glede na rezidentstvo oziroma državljanstvo. 

3.    So zneski vpisa omejeni?
Minimalni in maksimalni vpis sta pri drugi izdaje ljudske obveznice omejena na 1.000 in 250.000 evrov. Cilj omejitve je omogočiti sodelovanje čim večjemu številu vlagateljev. 
Kasneje, ko bodo obveznice uvrščene v trgovanje na Ljubljanski borzi, se lahko trguje v kakršnemkoli obsegu v celih lotih, to je 1.000 evrov na lot oziroma na eno obveznico. 

4.    Komu ljudske obveznice koristijo oziroma za koga so primerne naložbe v obveznice? 
Obveznica za fizične osebe je primerna predvsem za vlagatelje, ki imajo nekaj privarčevanih sredstev in jih na kratek in srednji rok ne bodo potrebovali, hkrati pa niso naklonjeni prevzemanju finančnih tveganj na kapitalskih trgih. 
Če bo vlagatelj potreboval sredstva pred dospelostjo obveznice, bo lahko obveznice prodal na sekundarnem trgu. 

5.    Kdo jamči za tako vložena sredstva fizičnih oseb?
Za plačilo obresti in glavnice obveznice jamči Republika Slovenija. 

6.    Koliko znaša obrestna mera obveznic in kdaj se izplačujejo obresti?
Glavnica obveznic se bo obrestovala po obrestni meri 2,75 odstotka letno od vključno 28. marca 2025 (dan izdaje) do 28. marca 2028, brez vključitve zadnjega dne v obrestovanje. Obresti se bodo plačale vsako leto na dan 28. marca, začenši z 28. marcem 2026. 

 

TRGOVALNI RAČUNI IN ODDAJA NAROČILA OBVEZNIC

7.    Bo kupec obveznic potreboval trgovalni račun? 
Za namen vpisa obveznic je potreben trgovalni račun. Če vlagatelj trgovalnega računa še nima, bo moral le tega odpreti. Trgovalni račun lahko odprete v kateri koli naši poslovalnici, s seboj pa prinesite osebni dokument,  bančno kartico in davčno številko. 
Če ima vlagatelj že odprt trgovalni račun pri banki ali borznoposredniški hiši, lahko državne obveznice prejme na ta obstoječi račun. Odpiranje dodatnega/posebnega računa samo za nakup obveznic ni potrebno.

8.    Koliko stane odprtje trgovalnega računa? 
Vsi distributerji so v dogovoru z Ministrstvom za finance svoje stroške znižali z namenom večje dostopnosti. Znižanje stroškov je vezano na odprtje trgovalnega računa in stroške trgovanja s to obveznico.
Pregled trgovalnih stroškov za malega vlagatelja pri BKS Bank
Informativni izračun neto donosnosti različnih vrednosti vplačil pri BKS Bank

9.    Kaj potrebujem za odpiranje računa?
-       veljaven osebni dokument (potni list, osebna izkaznica ali vozniško dovoljenje)
-       imetniški transakcijski račun
-       davčna številka
-       enotna matična številka občana (EMŠO) ali identifikacijska številka KDD (KID koda) 

10.    Kje vlagatelji lahko oddajo naročilo?
Naročilo lahko oddate:
-       osebno v poslovalnicah BKS Bank A.G.
-       preko spletne aplikacije myBroker in mBroker
-       po telefonu na: + 386 1 589 09 85

11.    Kakšna je davčna obravnava prihodkov iz naslova ljudskih obveznic?
Seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam, in od obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, se zmanjša za 1.000 evrov. V znesek 1.000 evrov se tako štejejo tako obresti od obveznic za fizične osebe in obresti na depozite.
Znesek prejetih obresti nad 1.000 evrov se obdavči skladno z določili Zakona o dohodnini, in sicer se od presežnega zneska obresti plača dohodnina po stopnji 25 odstotkov.

12.    Kakšna je vloga BKS BANK AG; Bančna podružnice v vlogi distributerja?
Za stroške in organizacijo vpisa državnih obveznic je BKS Bank AG, Bančna podružnica, v času primarnega vpisa upravičena do nadomestila v višini 0,15%, ki bo izplačan s strani Ministrstva za finance RS. 
 

Obveznice so vrsta dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda država, podjetje ali druga pravna oseba, z namenom pridobitve dodatnih finančnih sredstev. Kupci obveznic dejansko posojajo denar izdajatelju in prejmejo obveznice kot potrdilo o dolgu. V zameno za to posojilo, izdajatelj obljublja, da bo kupcu obveznice (upniku) izplačal dogovorjene obresti (navadno letno ali polletno) in vrnil glavnico, ki predstavlja prvotno posojilo, ob določenem roku, imenovanem rok dospetja. Obveznice imajo rok zapadlosti daljši od enega leta.

Donosnost pri obveznicah je znana vnaprej, če le obveznice pred dospetjem ne prodamo ali če izdajatelj ne naleti na večje likvidnostne težave. Večina obveznic tudi kotira na borzi, kar pomeni, da obveznico lahko prodamo pred njenim dospetjem, donosnost pa je v takšnem primeru odvisna od trenutnih razmer na kapitalskih trgih.

Obstajajo različne vrste obveznic Med najpogostejše obveznice lahko uvrstimo  korporativne obveznice, ki jih izdajo podjetja in državne obveznice, ki jih izdajo vlade. Poznamo tudi posebne oblike, kot so npr. indeksne obveznice, ki so povezane z določenim indeksom, in zamenljive obveznice, ki omogočajo lastnikom, da jih pod določenimi pogoji, zamenjajo za delnice izdajatelja.

Vlagatelji, ki kupijo navadne obveznice, postanejo upniki izdajatelja, kar pomeni, da imajo prednostno pravico do plačila obresti in glavnice pred lastniki delnic v primeru stečaja izdajatelja.

Investiranje v obveznice je ena od možnosti razpršitve premoženja in prinaša reden dohodek v obliki kuponov oz. obresti.
 

Obveznice prinašajo tudi kar nekaj prednosti za vlagatelje, med katerimi so največje:

•    Fiksni donos
Obveznice prinašajo fiksno donosnost (v naprej znana obrestna mera), če jih držimo do dospetja in izdajatelj ne naleti na večje težave pri poslovanju (kreditno tveganje). Poznano je torej dospetje (datum vračila glavnice), obrestna mera ter način obračunavanja in izplačilo kuponov oz. obresti.

Pri delnicah je situacija bistveno drugačna. Tako vrednost same delnice, kot tudi dividende močno nihajo, zato so delnice smatrane kot veliko bolj tvegana naložba v primerjavi z obveznicami. Prav tako so imetniki delnic v primeru stečaja poplačani kot zadnji. Če torej želimo manjše tveganje ter vnaprej znano donosnost, so obveznice smiselna naložba.

•    Razpršitev premoženja
Pogosto omenjena formula za uravnotežen portfelj je, da imamo v obvezniških naložbah takšen odstotek, kot je naša starost. Če je nekdo npr. star 30 let, bi bil uravnotežen portfelj sestavljen iz 70 % delnic in 30 % obveznic. Seveda je več faktorjev, ki vpliva na to, kam vlagati prosta denarna sredstva, načeloma pa se lahko držimo te formule kot osnovno usmeritev.

•    Ohranjanje kapitala
Obveznice veljajo za razmeroma varno naložbo, če skrbno izberemo izdajatelje. Podobno kot nepremičnine, obveznice tako padejo v kategorijo ohranjanja kapitala. Z obveznicami bomo težko dosegli visoke donose, kot npr. na delniškem trgu, je pa samo tveganje bistveno manjše.

•    Likvidnost
Pomembna komponenta pri obveznicah je tudi likvidnost. To pomeni, da večina obveznic uglednih izdajateljev kotira na borzi in lahko posledično obveznico predčasno prodamo. Tukaj pa naletimo na pomembno razliko. Če prodamo obveznico pred njenim dospetjem, je cena, po kateri je obveznica prodana, določena glede na trenutne tržne pogoje, vključno z obrestnimi merami, kreditnim tveganjem, razmerami na finančnih trgih in drugimi dejavniki. 
 

Vlaganje v obveznice prinaša tako priložnosti kot tudi tveganja, ki jih mora vsak vlagatelj v obveznice dobro poznati in razumeti. Glavna tveganja predstavljajo:

•    Tveganje makro dejavnikov
Fluktuacije obrestnih mer, ki jih določajo centralne banke, inflacijska pričakovanja in drugi makroekonomski dejavniki neposredno vplivajo na cene obveznic.

•    Kreditno tveganje
Kreditno tveganje pomeni, da izdajatelj ni sposoben vrniti posojila iz določenega razloga.

•    Tveganje vpoklica
V določenih primerih lahko izdajatelj obveznice izvede odkup pred datumom zapadlosti, če je to določeno v pogojih izdaje.

•    Likvidnostno tveganje
Čeprav obveznice veljajo za likvidne, so lahko določene obveznice kreditno manj sposobnih izdajateljev manj likvidne ali postanejo nelikvidne zaradi pretresov na kapitalskih trgih ali težav posameznega izdajatelja.

•    Valutno tveganje
Pri nakupu obveznic v tuji valuti vlagatelji tvegajo, da bodo lahko nihanja menjalnih tečajev tako negativno kot pozitivno vplivala na vrednost njihove naložbe.

Pomembno je, da se ob vlaganju v obveznice zavedamo vseh navedenih tveganj, predvsem pa dobro preverimo izdajatelja ter pogoje izdaje obveznice.
 

Kaj so zakladne menice?
Zakladne menice so dolžniški vrednostni papirji, ki jih izdaja Republika Slovenija za financiranje lastnih potreb, pri čemer država jamči za izplačilo obveznosti. 

Komu so namenjene?
Imetniki zakladnih menic so lahko tako fizične kot pravne osebe in so primerne za vlagatelje, ki iščejo kratkoročno naložbeno priložnost.

Značilnosti zakladnih menic
Zakladne menice se izdajajo v apoenih po 1.000,00 EUR z dospelostjo 3, 6, 12 ali 18 mesecev. Izdaja se izvaja na avkcijah, koledar avkcij pa je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za finance Republike Slovenije. Več podrobnosti o zakladnih menicah si lahko preberete v Ponudbenem dokumentu.  

Prednosti zakladnih menic
Fiksni donosi: Obrestna mera je znana vnaprej, kar omogoča načrtovanje prihodkov.
Likvidnost: Možnost prodaje pred dospelostjo na sekundarnem trgu nudi fleksibilnost.

Tveganja zakladnih menic
Inflacijsko tveganje: Donosi morda ne bodo sledili inflaciji, kar lahko zmanjša realno vrednost donosa.

Kako lahko kupim zakladne menice na primarnem trgu?

• Primarna izdaja zakladnih menic se izvaja na avkcijah preko primarnih vpisnikov, med katerimi je tudi BKS Bank, Bančna podružnica.
• Za namen vpisa zakladnih menic je potreben trgovalni račun. Če vlagatelj trgovalnega računa še nima, bo moral le tega odpreti. Trgovalni račun lahko odprete v kateri koli naši poslovalnici, s seboj pa prinesite osebni dokument,  bančno kartico in davčno številko. Pravne osebe potrebujejo LEI kodo. 
• Pred oddajo ponudbe oziroma naročila za nakup zakladnih menic mora vlagatelj zagotoviti denarna sredstva na trgovalnem računu.
• Naročilo za nakup zakladnih menic je potrebno na dan avkcije oddati najpozneje do  11.00 ure na telefon 01 589 09 85 ali osebno v poslovalnicah BKS Bank A.G.
• Za posredovanje ponudb na avkcijah BKS Bank AG, Bančna podružnica prejema nadomestilo po pogodbi z Republiko Slovenijo kot izdajateljico zakladnih menic.